Grgranje in koronavirus
Ljudje si v upanju na preprečevanje okužb zgornjih dihal med drugim pomagajo tudi z grgranjem. Grgrajo navadno vodo, vodno raztopino soli ali raztopino katere od zdravilnih rastlin, npr. žajblja. Precej prepričani o uspešnosti grgranja so Japonci, ki recimo verjamejo, da se z večkratnim grgranjem vode na dan lahko ubranijo pred okužbami zgornjih dihal. Grgranje imajo vključeno celo med ukrepe, kot sta higiena rok in uporaba zaščitnih mask za preprečevanje okužb, med drugim tudi pri covidu-19.
Kako bi naj grgranje delovalo
Predpostavlja se, da z grgranjem tekočine s sluznice speremo patogene in jih izpljunemo. Načeloma bi lahko rekli, da ta domneva do neke mere drži, če je patogen bakterija. Večina bakterij namreč ostane na sluznici, kjer se razmnožujejo in povzročajo težave, ki jih občutimo s simptomi, kot je bolečina v žrelu. A SARS-Cov-2 ni bakterija, pač pa virus. Virusi se na sluznici zadržijo le kratek čas. Njihov namen je prodreti v notranjost celice, kjer se razmnožujejo, nato pa jo zapustijo z namenom nadaljnjega razmnoževanja v novi celici. Tudi če bi grgranje delovalo, bi ga torej bilo potrebno izvesti precej hitro po stiku z virusom, ko je ta še na sluznici, oziroma ga izvajati neprenehoma, da bi virus ujeli zunaj celic.
Kakšni so dokazi
Med dokazi, ki pritrjujejo učinkovitosti grgranja najdemo le japonsko raziskavo na 387 prostovoljcih, pri katerih so zaznali, da je 3- do 4-kratno grgranje vode na dan zmanjšalo verjetnost ukužbe zgornjih dihal za 36 odstotkov. Po drugi strani pa jim tega ni uspelo dokazati za grgranje raztopine joda, ki deluje antiseptično in torej uniči viruse. Bolje zasnovana (večji vzorec s kontrolno skupino) je bila kanadska študija na 600 študentih, ki pa ni dokazala, da bi grgranje vode kakor koli vplivalo na pojavnost okužb zgornjih dihal. Teh je bilo celo nekaj več v skupini študentov, ki ni grgrala vode. Je pa ta raziskava nakazala, da dodajanje vitamina D zmanjša pojavnost okužb zgornjih dihal.
Drugih kontroliranih raziskav ni objavljenih. Seveda so bile izvedene nekontrolirane raziskave, ki niso primerjale učinka grgranja s skupino ljudi, ki ne bi izvajala grgranja. Na takšne raziskave se ne moremo zanesti, saj ne pokažejo potencialnega učinka grgranja. Pojavnost okužb zgornjih dihal je namreč odvisna od številnih dejavnikov, ki jih brez ustrezno zasnovane študije s kontrolno skupino ne moremo izničiti.
Ali se lahko zanesemo na rezultate iz laboratorija
Pot zdravila poteka preko različnih stopenj, učinkovino običajno najprej preiskušajo v laboratoriju j v epruvetah, poenostavljeno rečeno, in nato na testnih živalih, šele potem na zdravih prostovoljcih in nato na bolnikih. Nikakor ne gremo neposrdno na ljudi. Razlog je predvsem varnost. Prav tako ne moremo na podlagi rezultatov, dobljenih v laboratoriju, sklepati o učinkovitosti pri ljudeh. Čeprav je raztopina joda ali vodikovega peroksida inaktivirala koronavirus v epruveti, tega klinične raziskave glede grgranja niso dokazale.
Grgrati ali ne?
Dokazi, da bi grgranje pomagalo, so šibki oziroma jih praktično ni. A načeloma ni varnostnih zadržkov, da tega ne bi počeli. Varno je grgranje vode, vodne raztopine soli (¼ – ½ žličke soli v 2 dcl vode), pa tudi ustnih vod, 1 % raztopine vodikovega peroksida (zmešamo 1 del 3 % vodikovega peroksida z dvema deloma vode) ali raztopine joda. Upoštevajmo napotek, da raztopino po grgranju ne pogoltnemo, pač pa izpljunemo. Pazite na ustrezno redčenje vodikovega peroksida. Uporabljena višja koncentracija namreč lahko poškoduje sluznico.
Vsekakor pa grgranje ne sme nadomestiti ostalih previdnostnih ukrepov, ki jih je potrebno upoštevati ob epidemiji koronavirusa. Ti ukrepi vključujejo vzdrževanje socialne distance, higiensko umivanje in/ali razkuževanje rok in uporabo zaščitnih mask, če gremo med ljudi.
