Povečano tveganje za vročinske bolezni

Izpostavljenost ekstremnim vročinskim razmeram spodbuja telo k termoregulaciji, ki pa v določeni točki odpove, posledica česar je pojav vročinskih bolezni. Ta se najprej izrazi v blagi obliki (toplotni krči), se nato stopnjuje do zmerne (toplotna izčrpanost) in hude (toplotni udar oziroma vročinska kap). Termoregulacijski mehanizmi so pri različnih populacijskih skupinah različno učinkoviti. Manj učinkoviti so pri naslednjih populacijskih skupinah, zato pri njih še posebno priporočamo previdnost v vročih poletnih dneh:

• Osebe z omejenimi kognitivnimi sposobnostmi zaradi duševne bolezni ali invalidnosti, saj morda ne bodo sposobne zaznati ali se odzvati na dramatične spremembe temperature. Prav tako morda nimajo sposobnosti sprejemanja informacij ali nasvetov o samozdravljenju v vročem vremenu.
• Otroci in starejši imajo lahko težave pri uravnavanju telesne temperature. Stanovalci domov za starejše so še posebej ogroženi, če temperatura v njihovih bivalnih prostorih ni ustrezno nadzorovana ali če nimajo zagotovljenega dostopa do tekočin. Poleg tega se mehanizmi potenja spreminjajo s starostjo, kar zmanjšuje hitrost potenja in s tem tudi sposobnost izhlapevanja.
• Osebe s predhodnimi zdravstvenimi težavami (npr. sladkorna bolezen, bolezen ledvic in srčno popuščanje), ki pogosto jemljejo več zdravil. Učinki nekaterih zdravil, kot so zaviralci sistema renin-angiotenzin-aldosteron in diuretiki, lahko poslabšajo bolezni, povezane z vročino.
• Osebe s prekomerno telesno težo ali debelostjo, saj običajno zadržujejo več telesne toplote in so zato bolj ogrožene za izčrpanost zaradi vročine ali toplotni udar.
• Osebe z nekonvencionalnim življenjskim slogom, kot so brezdomci, alkoholiki ali uporabniki prepovedanih drog, saj morda nimajo stalnega prebivališča in se zato težje umaknejo v hladne prostore. Pomanjkanje dostopa do tekočin ter dolgotrajna izpostavljenost vročini lahko povzročita dehidracijo in bolezni, povezane z vročino.
• Osebe, ki delajo na prostem, kot so delavci na gradbiščih, vrtnarji in kmetje, saj običajno delajo na neposredni sončni svetlobi z omejenim dostopom do sence ali zavetja. Fizično delo v kombinaciji z visoko vlažnostjo zraka, omejenim dostopom do tekočin in pomanjkanjem počitka med delom jih naredi bolj dovzetne za bolezni, povezane z vročino.

Pri eni izmed skupin z večjim tveganjem smo omenili zdravila. Določena zdravila namreč lahko povzročijo ali poslabšajo bolezni, povezane z vročino. Med te prištevamo:

• Zdravila, ki vplivajo na kognitivne sposobnosti ali povzročajo zaspanost (npr. benzodiazepini, hipnotiki, opioidi). Zaradi tega je pri bolniku lahko omejeno dojemanje visokih temperatur, potreba po uživanju tekočin ter umiku na hladnejše območje, kar jih lahko izpostavi tveganju za dehidracijo.
• Zdravila, ki povzročijo hipotenzijo in zmanjšajo minutni volumen srca, npr. zaviralci angiotenzinske konvertaze, antagonisti angiotenzina 2, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, saj poslabšajo vročinske bolezni oz. odziv telesa.
• Zdravila, ki vplivajo na termoregulacijo. Zdravila, ki zavirajo parasimpatične poti lahko zmanjšajo potenje in s tem preprečijo ohlajanje telesa (npr. antiholinergiki, triciklični antidepresivi).
• Zdravila, ki vplivajo na odziv znojenja, zlasti tista, ki povzročajo hipohidrozo. To preprečuje telesu, da bi se ohladilo in povzroča fiziološke odzive, ki jih opazimo pri izčrpanosti zaradi vročine ali vročinskem udaru. Hipohidroza se lahko pojavi kot neželeni učinek, ki je posledica antimuskarinskega učinka nekaterih zdravil za zdravljenje različnih bolezni (npr. pri nekaterih antidepresivih, antiepileptikih, antipsihotikih, spazmolitikih idr.).
• Zdravila, ki lahko poslabšajo dehidracijo. Ta zdravila lahko vplivajo na žejo ali sprožijo izgubo tekočine in elektrolitov. Izgubo vode in elektrolitov lahko povzročijo oz. povečajo diuretiki, odvajala in litij, pa tudi alkohol. Zmanjšano dojemanje žeje se lahko pojavi ob zdravljenju z zdravili, kot so karbamazepin ali selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina.

Koristi zdravljenja z zdravili nedvomno pretehtajo potencialna tveganja, tudi v vročih poletnih dneh, zato bi bil razmislek o morebitni opustitvi zdravila povsem neprimeren. Prav pa je, da se bolnik potencialnih tveganj zaveda in pozna načine, kako jih zmanjšati oziroma izničiti. O teh smo pisali v članku “Preventiva in ukrepanje ob vročinski bolezni“. Za dodatne informacije ali nasvete pa lahko vedno povprašate magistra farmacije, ki vam izdaja zdravila na recept.