Kdaj bo zaznan učinek zdravila?

Zdravila jemljemo z različnim namenom, običajno za zdravljenje in preprečevanje bolezni, lahko pa je zdravljenje povsem simptomatsko, kar pomeni, da je glavni namen lajšanje simptomov. Če kdaj, potem takrat želimo, da se učinek zdravila izrazi čim prej. Primera takega zdravljenja sta lajšanje bolečine ali simptomov ob alergijskem rinitisu.

Najhitrejši učinek zdravila dosežemo v primeru aplikacije v žilo, saj se takrat učinkovina takoj dostavi v krvni obtok in prek njega hitro doseže mesto delovanja. Aplikacija zdravila v žilo, iz več razumljivih razlogov, običajno ni najprimernejša, običajno zdravila odmerjamo v obliki tablet ali kapsul, farmacevtskih oblikah, ki so uporabniku neprimerno bolj prijazne. Kadar zdravilo zaužijemo, npr. v obliki tablete ali kapsule, se mora učinkovina najprej sprostiti iz farmacevtske oblike (npr. tablete), raztopiti v prebavnih sokovih in absorbirati iz prebavil v kri. Gre za kar nekaj procesov, ki podaljšajo izraženje učinka. Ta bo hitrejši, če se učinkovina absorbira že v želodcu, in nekoliko počasnejši, če se absorbira iz tankega črevesja. Kadar vzamemo zdravilo s hrano, se lahko čas zadrževanja tablete oziroma kapsule v želodcu nekoliko podaljša, kar pomeni podaljšanje časa za pojav učinka pri učinkovinah, ki se absorbirajo v želodcu.

Proizvajalci zdravil izdelujejo različne farmacevtske oblike, katerih lastnosti se razlikujejo, lahko gre tudi za namen vplivanja na čas delovanja. Učinek zdravila je načeloma hitrejši, kadar se učinkovina absorbira že prek ustne sluznice (npr. podjezične ali bukalne tablete, oralne kapljice ali pršila, podjezična pršila). Primer podjezičnega pršila je pršilo z gliceriltrinitratom, ki se uporablja za ustavitev napada bolečine v prsih pri angini pektoris. Pršilo uporabimo tako, da ga 1- do 2-krat razpršimo pod jezik. Po podjezičnem nanosu se gliceriltrinitrat iz ustne votline hitro absorbira, učinek se izrazi v eni do treh minutah. Če bi uporabili zdravilo v obliki tablete, ki ni podjezična, bi se učinek izrazil šele čez uro po zaužitju.

Če lahko proizvajalec s farmacevtsko obliko vpliva na hitrost delovanja nekaterih zdravil, pa to ne velja za vse učinkovine. Primer so antidepresivi ali nosni kortikosteroidi. Pri uporabi večine antidepresivov učinka ne zaznamo takoj, temveč šele čez nekaj dni do nekaj tednov, ne glede na to, v kakšni farmacevtski obliki je zdravilo pripravljeno. S tem dejstvom morata zdravnik in farmacevt pacienta seznaniti, saj se drugače lahko zgodi, da ta terapijo prehitro opusti, misleč, da zdravilo ni učinkovito. Podobno velja za nosne kortikosteroide, ki jih uporabljamo pri zdravljenju alergijskega rinitisa. Čeprav se oboji uporabljajo v isti farmacevtski obliki, bomo učinek nosnega dekongestiva s simpetikomimetikom zaznali v nekaj minutah, učinek kortikosteroida pa po nekaj urah, največji učinek šele čez nekaj dni redne uporabe.

Skupina zdravil, pri katerih si prav tako želimo hitrega učinka, so antibiotiki. Čeprav potrebujejo nekaj časa, da dosežejo tkiva, kjer so se razmnožile patogene bakterije, pa to niti približno ni takrat, ko mi učinek zaznamo. Takrat je namreč antibiotična učinkovina že dodobra zdesetkala populacijo škodljivih bakterij. Delovanje antibiotika se je začelo že precej prej, le da mi tega še nismo zaznali. V tem času je treba biti potrpežljiv in dosledno upoštevati pojasnila farmacevta glede redne in pravilne uporabe zdravila. Seveda pa tudi antibiotiki niso vsemogoči. Odpornost bakterij proti antibiotikom je čedalje večji problem, zato se obrnemo na zdravnika, kadar v predvidenem času ni izboljšanja.  

Informacijo o tem, kdaj bo zdravilo »prijelo«, lahko dobite pri svojem farmacevtu, ki je običajno kar dobra enciklopedija podatkov o zdravilih. Vsekakor pa vam odsvetujem, da bi kar vsevprek uporabljali nekatere rešitve, ki sem jih v prispevku nanizal. Drobljenje tablet zna pospešiti raztapljanje učinkovine v prebavnih sokovih in tako nekoliko pospešiti absorpcijo, kar lahko prispeva k hitrejšemu pojavu učinka, a prej je treba preveriti, ali se tableta sme zdrobiti. Lahko da ima posebno ovojnico, ki učinkovino ščiti pred razpadom v kislem želodčnem soku. Če tako tableto zdrobimo, bomo povzročili zmanjšanje učinka ali celo izostanek tega, saj bo kislo okolje učinkovino uničilo, preden bi se ta lahko vsrkala v kri. Prav tako vsako zdravilo ni primerno zaužiti na prazen želodec. Pri nekaterih je potem učinek manjši ali pa se poveča možnost pojava neželenih učinkov, npr. draženje želodčne sluznice. Zato raje o tem, kdaj bo zdravilo prijelo in kako ga vzeti, da bo učinek čim hitrejši in čim večji, obenem pa čim manjša možnost pojava neželenih učinkov, povprašajte farmacevta v lekarni.