Kdo je odgovoren, da nam ne zmanjka zdravil?
Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini v 47. členu opredeljuje, da mora pooblaščena oseba med dežurno službo izdati zdravilo na recept, ki je predpisan istega dne ali je označen kot nujen. Zadnje čase opažamo čedalje pogostejše obiske ljudi, ki pridejo iskat zdravila, predpisana na recept pred več dnevi ali celo tedni, oziroma opravit ponovne dvige zdravil, predpisanih na obnovljive recepte. Glede na omenjeni pravilnik farmacevt ni dolžan izdati takega zdravila. Razumljivo je, da se nam občasno zgodi, da pozabimo na dvig zdravila, manj razumljivo je sklicevanje na pravice, hkrati pa zanikati dolžnosti in odgovornost.
Drži, da farmacevt, ki v času dežurstva izda zdravilo, predpisano na veljaven recept, ne krši nobenega zakona ali pravilnika. A zavedati se moramo, da je prisotnost v času dežurne službe običajno omejena na enega farmacevta, ki oskrbuje veliko geografsko območje. Pogosto zaradi tega v času dežurne službe pred dežurno lekarno nastane daljša vrsta čakajočih, h kateri levji delež pripomorejo tudi čakajoči, ki bi dvig zdravila lahko opravili v rednem delovnem času lekarn.
Kadar pridemo v lekarno iskat zdravila, ki po kriteriju pravilnika ne sodijo v opis opravljanja dežurne službe, ne obremenimo le magistra farmacije, pač pa omejimo dostop do lekarniških storitev ljudem, ki so do tega upravičeni. Med čakajočimi na zdravila so pogosto ranljive skupine, npr. starostniki, nosečnice in družine z otroki, pri katerih se je zgodil neki bolezenski dogodek, zaradi česar še težje čakajo pred lekarno. Hkrati pa nam ne sme uiti iz glave, da so morali čakati že pri zdravniku v okviru urgentne zdravstvene službe.
Pravijo, da se je motiti človeško, prav tako občasno kaj pozabiti. Zato če si kdo pozabi pravočasno priskrbeti zdravilo, to izdamo v dežurni službi. Upoštevanje katerega od naslednjih predlogov lahko pripomore k temu, da bi bilo takih primerov čim manj. Ob vsaki izdaji zdravila na obnovljiv recept damo stranki listič z informacijami, koliko dvigov je še na voljo. Običajno izdamo zdravilo v količini, ki zadostuje za trimesečno zdravljenje. V takem primeru se lahko naslednji dvig opravi že mesec dni prej, kot bi zdravila zmanjkalo. To nam omogoča dovolj časa, da si zdravila pravočasno priskrbimo. Glede naslednjih dvigov si lahko omislimo različne opomnike. Lahko si jih zapišemo v koledar ali na listič, ki ga postavimo nekje na vidno mesto. Danes nas že mnogo uporablja pametne mobilnike. Ti ne omogočajo le klicanja in pisanja sporočil, temveč še veliko drugih opravil. Med drugim si lahko nastavimo opomnike, ki nas bodo pravočasno opozorili, da moramo naročiti recepte pri zdravniku oziroma iti iskat zdravila v lekarno. Če nismo vešči uporabe modernih tehnologij, lahko za pomoč prosimo bližnje, svoje otroke ali vnuke.
Zdravnik je odgovoren, da pacientu izbere in predpiše ustrezno terapijo, farmacevtova odgovornost je izdati pravilno zdravilo in pojasniti način uporabe. Nobeden od njiju ni odgovoren, da pacient upošteva priporočila in redno uporablja zdravila. Prav tako ni njuna odgovornost, da si pacient zdravila pravočasno priskrbi. To je odgovornost tistega, ki zdravila uporablja.
Morda bodo lekarne v prihodnosti ponujale tudi take storitve, recimo paciente obveščale, da potrebujejo nova pakiranja zdravil. Morda bodo ponujale dostavo zdravil na dom. A zavedati se je treba, da gre za procese, ki zahtevajo neke tehnologije in čas strokovnjakov, kar pomeni dodatna finančna sredstva. Kdor bo želel svojo odgovornost prenesti na koga drugega, bo moral biti pripravljen to finančno podpreti.
