ZDRAVJE

Kdaj je visoko previsoko?

Na uvodno vprašanje iščejo odgovor vsi, ki se spopadajo z visokim tlakom. Še posebej tisti, ki jim visok krvni tlak naključno odkrijejo na zdravniškem pregledu in jim, čeprav zatrjujejo, da nimajo nobenih težav in da se pravzaprav odlično počutijo, predpišejo zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka. Kaj storiti?

Za lažjo »odločitev« ponujam zgodbo zaposlene ženske, matere treh otrok, stare 50 let. Z družino živi običajno življenje. Oba z možem sta zaposlena v službah, ki zahtevata delovnik, ki nima konca po osmih urah. Doma otroci s svojimi potrebami, obveznostmi in dolžnostmi, zraven pa še skrb za gospodinjstvo. Gospa pravi, da so ji na običajnem zdravniškem pregledu ugotovili zvišan krvni tlak. Po nasvetu, da si ga redno meri tudi doma, so ugotovili, da povišan tlak ni bil enkraten dogodek, saj so tudi meritve tlaka doma visoke.  
Zdravnik uvede terapijo – antihipertenziv, zdravilo za zniževanje povišanega krvnega tlaka.
Gospa je v dilemi. Porajajo se ji dvomi. Zakaj jemati zdravilo, če se počuti dobro in nima nobenih simptomov in znakov?

Kdaj je torej krvni tlak povišan 
Krvni tlak lahko primerjamo z zrakom v zračnici. Enako kot zrak v zračnici kri napolnjuje žile do določene kapacitete. Znano je, da tveganja za bolezni srca in ožilja začnejo naraščati, ko krvni tlak preseže 120/80 mmHg. Zato tudi ne drži teorija, ki jo zagovarjajo nekateri, da je lahko sistolični tlak enak seštevku let k vrednosti 100.
Vendar moramo vedeti, da se krvni tlak nenehno spreminja, a to še ne pomeni, da imamo bolezensko previsok krvni tlak. Zaradi vsakodnevnih okoliščin, kot so obremenitve, bolečina, telesni napor, stres, lahko sistolični tlak zaniha tudi za 50 do 70 mmHg, diastolični pa do 20 mmHg. Prav tako se krvni tlak zviša po kajenju, zaužitju kave in po obrokih.

Zakaj se hipertenzija imenuje tihi ubijalec
Krvni tlak je lahko zvišan dolgo brez opozorilnih težav. Včasih sicer bolniki z zmerno hipertenzijo občutijo glavobole, vrtoglavost, šumenje v ušesih in krvavitve iz nosu, v večini primerov pa povišan krvni tlak ne povzroča težav, ne boli in ga ne občutimo. A dela nepopravljivo škodo na srcu, žilju, očeh, ledvicah in možganih. Tudi zato hipertenzijo pogosto imenujemo »tiha ubijalka«.

Kakšne težave povzroča nezdravljenje hipertenzije 
Zagotovo je zvišan krvni tlak najnevarnejši pospeševalec procesa ateroskleroze, zaradi katerega se žile ožijo in zamašijo. Če so žile dalj časa izpostavljene visokemu krvnemu tlaku, se njihove stene postopoma spremenijo. Vzdržati morajo namreč visok krvni tlak, ki kar naprej pritiska na njihove stene. Prilagodijo se tako, da se srednja mišična plast žilne stene (media) zadebeli, notranja plast (intima) pa zatrdi. Taka žila ni več elastična in hitreje poči ali v njej nastane strdek. Glede na okvaro žile lahko tvegamo srčni infarkt, možgansko kap, ledvično odpoved, izgubo vida … Prav tako je obremenjeno srce, saj mu črpanje v prostor z višjim tlakom pomeni napor, in tako sčasoma opeša. Po statističnih podatkih se ob povišanju diastoličnega tlaka za 5 mmHg poveča tveganje za možgansko kap za 35 % in tveganje za koronarno bolezen za 21 %. 

Zdravljenje
Pri zdravljenju hipertenzije ne govorimo o ozdravitvi, pač pa o učinkovitem zdravljenju, ki je dosmrtno. Zdravljenje zajema zdravila, ki se dobijo na recept in se prilagodijo vsakemu posamezniku posebej. O tem odloča zdravnik glede na težave, farmacevt doda nasvet o pravilni in varni uporabi zdravil, bolnikova neprecenljiva vloga pa je, da se navodil drži in terapijo dosledno jemlje. Samo tako namreč lahko pričakujemo rezultate, kakršne si želimo.
Tako torej ni dvoma, da je edina pravilna in pametna odločitev gospe ta, da predpisano terapijo dosledno jemlje. 
Vsekakor se s tem zdravljenje in doprinos posameznika ne končata. Zdrav življenjski slog in mnogokrat sprememba življenjskih navad in razvad sta namreč ključna za dobre rezultate. 

Še posebej, če vemo, kateri so dejavniki tveganja za razvoj hipertenzije. 
To so prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost, stresni dejavniki. Na srečo imamo na vse našteto vpliv. 

Prav tako je dobro spomniti na genetsko predispozicijo. Obstajajo namreč tudi dejavniki, na katere nimamo vpliva. To so dednost, starost (po 45 letu se krvni tlak viša) in spol (moški so bolj ogroženi od žensk). 
Na to smo opozorili tudi gospo, ko nam je pripovedovala o družini. 
Povedala je, da je njen oče umrl mlad zaradi srčne kapi. Tudi mama ima visok krvni tlak in prejema terapijo. 
Dotična gospa je tudi kadilka, kar jo uvršča v rizično skupino. Razvada dobre hrane rezultira v povečani telesni masi, ki je dejavnik tveganja, o nestresnem življenju poleg službe in skrbi za dom in družino ne moremo govoriti, ob vsem tem pa zmanjka časa za vsakodnevno športno aktivnost.

Spoštovani bralci, nanizala sem zgodbo in nekaj iztočnic za razmislek. 
Ugotovimo, da je poleg antihipertenzivne terapije, ki jo gospa že prejema, vredno razmisliti tudi o drugih dodatnih aktivnostih. Zato bomo naslednjič ponudili namige, kako si sočasno, ob rednem jemanju predpisanih zdravil, lahko pomaga tudi z zdravim načinom življenja. 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
 
VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTORICA: Polonca Fiala Novak, mag. farm.