Ko izbiramo protibolečinsko zdravilo pomislimo tudi na interakcije!
Za lajšanje oziroma odpravo akutne, torej manj časa trajajoče, in hkrati blage do zmerne bolečine lahko uporabimo analgetike, ki jih kupimo v lekarni brez zdravniškega recepta. Odločitev o dostopnosti zdravila brez recepta temelji predvsem na varnostnem profilu. To pa ne pomeni, da je njihova uporaba brez nevarnosti. Tudi za zdravila brez recepta veljajo previdnostni ukrepi, ki se nanašajo na določeno starostno obdobje, skupino bolnikov, zdravstveno stanje ali medsebojno delovanje zdravil.
Na izbiro analgetika smo posebno pozorni pri bolnikih zdravljenimi z zdravili, ki podaljšuje čas strjevanja krvi in tako preprečuje nastanek krvnih strdkov (varfarin in ostali novejši antikoagulanti). Analgetiki, predvsem acetilsalicilna kislina, pa tudi ibuprofen in naproksen lahko povečajo učinek antikoagulantov in s tem povečajo tveganje za pojav krvavitev. Najbolj varna izbira je paracetamol, predvsem če ga jemljemo občasno, po potrebi.
Naslednja skupina bolnikov, kjer je pomembna izbira analgetika so bolniki, ki se zdravijo z nizkimi odmerki acetilsalicilne kisline (običajno 100 mg enkrat dnevno) z namenom preprečevanja nastanka krvnih strdkov. Takim bolnikom seveda odsvetujemo acetilsalicilno kislino v protibolečinskih odmerkih (500 — 1000 mg), kakor tudi ostalih dveh analgetikov iz skupine nesteroidnih antirevmatikov (ibuprofen, naproksen). Izogniti se moramo predvsem sočasnemu odmerjanju ibuprofena, pa tudi naproksena z nizkimi odmerki acetilsalicilne kisline, saj se lahko zmanjša oziroma prepreči učinek slednje, s čimer tvegamo nastanek možganske kapi ali srčnega infarkta. Če že uporabimo ibuprofen ali naproksen, potem ju odmerjamo vsaj šest ur pred ali najmanj dve uri po acetilsalicilni kislini.
Predvsem dolgotrajnejšo uporabo ibuprofena, naproksena ter acetilsalicilne kisline odsvetujemo bolnikom, ki se zdravijo zaradi povišanega krvnega tlaka. Omenjeni analgetiki namreč lahko prispevajo k povišanemu krvnemu tlaku oziroma zmanjšajo učinek zdravil za zniževanje povišanega krvnega tlaka. Nesteroidni antirevmatiki poleg tega dražijo želodec, kar je izrazitejše ob sočasni uporabi nekaterih zdravil, kot so kortikosteroidi, ko se dodatno poveča tveganje za pojav razjed in krvavitev v prebavilih. V takih primerih je ustreznejša izbira paracetamol.
Slednji lahko, predvsem ob uporabi prevelikih odmerkov, povzroči jetrno okvaro. Nevarnost poškodbe jeter se poveča ob sočasni uporabi nekaterih zdravil, kot so določena zdravila za zdravljenje epilepsije (npr. fenitoin, karbamazepin) ali zdravil za zdravljenje tuberkuloze (npr. izoniazid, rifampicin).
Bolnikom zdravljenim z določeno skupino antidepresivnih zdravil, tako imenovanimi selektivni zaviralci privzema serotonina (citalopram, escitalopram, sertralin idr.) prav tako odsvetujemo uporabo nesteroidnih antirevmatikov, predvsem acetilsalicilno kislino. Ob sočasni kombinaciji se namreč poveča nevarnost krvavitev v želodcu.
Možnost interakcij se poveča pri kombiniranih analgetikih, saj vsebujejo več učinkovin hkrati. Dodatno opozorilo velja pri uporabi teofilina za zdravljenje kronične obstrukcijske pljučne bolezni ter kombiniranega analgetika, ki vsebuje kofein, saj se lahko povečajo toksični učinki teofilina, ki se predvsem izrazijo na srčno-žilnem sistemu, kot povišana frekvenca srca ter povišan krvni tlak.
Poleg opisanih obstajajo še nekatere druge kombinacije, ki prav tako niso primerne, zato je pred nakupom analgetika priporočljivo preveriti možnost medsebojnega delovanja zdravil. Svetovanje v lekarni bo ustreznejše, če nam boste zaupali morebitne zdravstvene težave ter tudi zdravila s katerimi se zdravite. Ne pozabiti na star rek, ki pravi, da je lajšanje bolečine božansko delo. Ne le zaradi olajšanja, ki ga anlgetik prinese; tudi izbira je lahko navadnemu (nepoučenemu) smrtniku prevelik zalogaj.
