ZDRAVJE

Nespečnost

Nespečnost je najpogostejša motnja spanja, ki ima sicer veliko oblik. Akutno obliko vsaj enkrat v življenju doživi do 30 % odraslih, zaradi kronične oblike nespečnosti pa trpi do 20 % ljudi. O kronični nespečnosti govorimo, ko ima bolnik težave vsaj trikrat na teden v skupnem trajanju vsaj tri mesece.

Bolniki, ki tožijo o nespečnosti, največkrat povedo, da težko zaspijo in da manj spijo. Opisujejo dolga nočna prebujanja in slabo kakovost spanja. Ob tem opisujejo tudi dnevne simptome, ki obsegajo utrujenost, razdražljivost in kognitivni upad. Pomanjkanje spanja in njegova slaba kakovost kratkoročno povzročata pomanjkanje energije, zmanjšata pozornost, oslabita priklic in pomnenje ter slabšata delovno učinkovitost in odzivnost, tudi v prometu. Zaradi nespečnosti imajo ljudje težave na delovnem mestu in v družbi nasploh. Nekateri opisujejo tudi telesne posledice slabega spanja, kot so mišična napetost, tenzijski glavoboli in prebavne težave. Hujša oblika nespečnosti je lahko vzrok za nezgode na delovnem mestu in v prometu. Dolgotrajne posledice pomanjkanja spanja nekatere raziskave povezujejo z debelostjo, sladkorno boleznijo, zmanjšano imunsko odpornostjo in celo z nekaterimi vrstami rakavih bolezni.

Ljudem z dolgotrajnejšo nespečnostjo svetujemo obisk pri zdravniku, saj je potrebno poiskati vzrok nespečnosti. Vzrok slabemu spancu so lahko številna bolezenska stanja, ki se lahko kažejo kot nespečnost. Eden od takih je sindrom nemirnih nog, ki ga pogosto spremljajo tudi periodični gibi udov v spanju. Bolniki težje zaspijo in se ponoči prebujajo. Tožijo, da jih njihov spanec ne osveži in da so podnevi čezmerno zaspani. Motnjo zdravimo s posebnimi zdravili, ki v osnovi niso uspavala. Drug vzrok so lahko motnje dihanja v spanju. Bolniki ponavadi tožijo o neosvežujočem spancu, ki je pogosto prekinjen. Podnevi so zaspani in ob pasivnosti za kratko pogosto zadremajo. Pojavi se lahko tenzijski glavobol ob prebujanju, ki ponavadi izgine, ko oseba postane popolnoma aktivna.

Nespečnost je lahko posledica jemanja zdravil, ki jih bolnik jemlje zaradi drugih kroničnih bolezni, pogosto pa tudi simptom duševnih bolezni. Podaljšana latenca uspavanja je ponavadi pridružena generalizirani anksiozni motnji, medtem ko se bolniki z depresijo pogosto zbujajo zgodaj zjutraj in ne morejo več zaspati.

Moteno spanje je pogosto posledica neupoštevanja navodil higiene budnosti in spanja. Ne glede na vzrok nespečnosti, posebno pri psihofiziološki nespečnosti, ki je najpogostejša oblika nespečnosti, pa tudi ljudem, ki nimajo težav s spanjem priporočamo:

  1. Spite samo toliko časa, kolikor je potrebno, da se naslednji dan počutite spočiti.
  2. Vedno, vseh 7 dni v tednu, vstajajte ob isti uri.
  3. Bodite redno športno aktivni, vendar ne pozno zvečer.
  4. Spalnica naj bo udobna in zavarovana pred svetlobo in hrupom.
  5. Za dobro spanje je pomembna primerna temperatura spalnega prostora.
  6. Imejte redne obroke hrane in ne pojdite spat lačni.
  7. Zvečer zmanjšajte vnos tekočine.
  8. Iz prehrane izločite vse izdelke, ki vsebujejo kofein.
  9. Izogibajte se pitju alkoholnih pijač, predvsem v večernem času.
  10. Kajenje lahko moti spanje.
  11. Ne nosite problemov s seboj v posteljo.
  12. Ne spite skupaj s hišnimi ljubljenčki.
  13. Ob daljših nočnih prebujanjih si ne prizadevajte, da bi ponovno zaspali.
  14. Budilko postavite tako, da ne boste videli, koliko kaže.
  15. Podnevi ne spite, ne dremajte in ne ležite v postelji.

Priporočila za zdravljenje nespečnosti opredeljujejo spremembo življenjskega sloga (higiena budnosti in spanja), kot prvega koraka pri zdravljenju nespečnosti. Pri nespečnosti, ki je posledica drugih bolezni pristopimo z zdravljenjem teh bolezni. Šele ob neuspehu opisanih pristopov se lahko odločimo za uporabo uspaval. Zdravljenje z uspavali naj bi načeloma trajalo čim krajši čas in v majhnem odmerku. Na učinek teh zdravil se namreč pojavi toleranca ter odvisnost. Na voljo so različna zdravila, ki jih lahko predpiše zdravnik, običajno gre za benzodiazepinske ali njim podobne hipnotike. Pri nespečnosti uspavanja ali nespečnosti s pogostimi nočnimi prebujanji izbere uspavalo s kratkim delovanjem, pri zgodnjih jutranjih prebujanjih pa takega z daljšim trajanjem delovanja. Predvsem uporabnike slednjih velja opozoriti, da njihov učinek zjutraj še ne izzveni, zato so bolniki pogosto zmedeni in dremavi še po prebujenju, kar zmanjša njihovo učinkovitost pri delu in celo ogrozi upravljanje motornih vozil. Zaradi tega zdravniki pogosto raje izberejo zdravila, ki v osnovi sicer niso uspavala, a imajo v nižjih odmerkih dober uspavalni učinek, hkrati pa ne povzročajo niti odvisnosti niti tolerance.

V lekarnah je mogoče dobiti tudi zdravila in druge pripravke, ki naj bi pomagali pri lajšanju nespečnosti. V ta namen se lahko uporabljajo različne zdravilne rastline, recimo baldrijan (zdravilna špajka), hmelj, melisa, oves, pasijonka, sivka in nekatere druge. S kliničnimi študijami je najbolj raziskano delovanje etanolnih izvlečkov baldrijana. Uporabljajo se za lajšanje blage vznemirjenosti, napetosti in motenj spanja oziroma za lažje uspavanje in pomoč pri spanju. Priporočamo uporabo zdravil s preverjeno in enotno vsebnostjo aktivnih spojin. Zdravila z baldrijanom vzamemo pol ure pred odhodom v posteljo. Uporabljamo jih lahko daljši čas, saj ne povzročijo pojava tolerance in odvisnosti.

Načeloma zdravila z baldrijanom (in izvlečki drugih zdravilnih rastlin) ljudje običajno dobro prenašajo. Več omejitev in neželenih učinkov pričakujemo pri zdravilu, ki vsebuje kot učinkovino antihistaminik s sedativnim učinkom, ki se ga prav tako lahko dobi v lekarni brez recepta za zdravljenje občasne nespečnosti pri odraslih. Glede uporabe se predhodno posvetujete s farmacevtskim tehnikom in/ali magistrom farmacije. Zdravilo se namreč ne sme uporabljati ob nekaterih boleznih (akutni glavkom, bolezni sečnice) ter se odsvetuje starejši populaciji zaradi vpliva na poslabšanje kognitivnih sposobnosti, sedacijo, počasne odzive in/ali omotico, ki lahko poveča tveganje za padce. Zdravilo lahko povzroča predvsem antiholinergične neželene učinke: zaprtje, zastoj urina, suha usta, motnje vida (motnje akomodacije, zamegljen vid, halucinacije, poslabšanje vida), palpitacije, zmedenost.

Čeprav imamo na voljo melatonin v obliki prehranskih dopolnil in zdravil, pa zaradi varnosti in dokazane učinkovitosti priporočamo zdravila, ki jih zdravnik predpiše na tako imenovani beli zdravniški recept. Melatonin je človeku lasten hormon, ki uravnana cirkadialni ritem. Uporablja se za kratkotrajno zdravljenje nespečnosti, za katero je značilna slaba kakovost spanca pri bolnikih, starih 55 ali več let.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
 
VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR: Bojan Madjar, mag. farm. spec.