ZDRAVJE

Oslovski kašelj

Mediji so v zadnjem času večkrat poročali o povečanem številu primerov oslovskega kašlja v naši neposredni bližini, na Hrvaškem. Bolezen bolj kot iz prakse poznamo iz učbenikov, zato si v nadaljevanju osvežimo spomin. Naraščajoč odpor do cepljenja bo namreč prej ali slej tudi pri nas privedel do pogostejših srečanj s to boleznijo v praksi.

Bolezen običajno povzroča bakterija Bordetella pertussis, redkeje Bordetella parapertussis. Ta izloča številne škodljive snovi, ki prizadenejo delovanje dihalnega sistema. Gre za močno kužno bolezen. Izkušnje kažejo, da v primeru pojava okužbe v gospodinjstvu načeloma zbolijo vsi nezaščiteni izpostavljeni člani skupnega gospodinjstva. Statistika potrjuje močno kužnost, saj kužen posameznik v povprečju lahko okuži do 17 oseb. Največjo skrb vzbuja dejstvo, da je lahko bolezen smrtno nevarna. Največja smrtnost in najtežji potek bolezni sta pri otrocih, mlajših od 6 mesecev.

Bakterije B. pertussis se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki se širijo do razdalje enega metra po zraku s kihanjem, kašljanjem in govorjenjem, z neposrednim stikom (npr. poljubljanje) in posredno prek različnih okuženih predmetov. Bakterija preživi v okolju od tri do pet dni. K temu, da je bolezen tako zelo kužna, verjetno prispeva tudi razmeroma dolga inkubacijska doba (to je čas od okužbe do pojava bolezni), saj v povprečju traja od sedem do deset dni.

Oslovskega kašlja ne moremo enačiti z običajnim kašljem, ki lahko spremlja navadni prehlad. Oslovski kašelj je bolezen z dolgim potekom, saj traja od šest do deset tednov ali celo dlje. V prvem oz. prvih dveh tednih ima bolnik znake okužbe zgornjih dihal: nahod, solzenje in nekoliko povišano telesno temperaturo. V tem obdobju se kašelj pojavlja občasno.

Sledi obdobje značilnega kašlja. To traja od dveh do štirih tednov, kašelj postaja pogostejši z značilnim potekom. Dnevno ima bolnik od pet do deset napadov značilnega kašlja, po katerem je bolezen tudi dobila ime. Napadu sledi globok vdih, ki ga spremlja značilen pisk, podoben oslovskemu riganju. Napade spremlja bruhanje, slinjenje, solzenje, pomodrelost ustnic. V tem obdobju se lahko pojavijo zapleti, ki resno ogrozijo zdravstveno stanje bolnika in zahtevajo bolnišnično zdravljenje. Pri dojenčkih, mlajših od 3 mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno. Do motenj v dihanju oziroma dihalnih premorov lahko pride brez kašlja.

Sčasoma se napadi kašlja umirjajo, postajajo redkejši in so manj intenzivni. Govorimo o obdobju okrevanja, ki traja od dveh do štirih tednov.

Bolnik je najbolj kužen od pojava znakov okužbe zgornjih dihal (nahod, solzenje in nekoliko povišana telesna temperatura, kašelj se pojavlja občasno) in še do 21 dni po začetku kašlja.

Zdravnik poleg klinične slike upošteva epidemiološke podatke in laboratorijske preiskave za potrditev diagnoze. V uvodu smo zapisali, da gre za posledico bakterijske okužbe, zato je učinkovit ukrep zdravljenje z antibiotikom. To je učinkovito le, če je uvedeno v zgodnji fazi bolezni. Čeprav kasneje uvedeno zdravljenje ne omili bistveno poteka bolezni, niti ne skrajša trajanja, se zanj zdravnik praviloma odloči, saj je pomembno za preprečevanje širjenja okužbe. Uvedba antibiotika v tem obdobju vseeno odstrani bakterije iz žrela in skrajša čas kužnosti, 48 ur po antibiotičnem zdravljenju bolnik ni več kužen.

Bolnika zavarujemo pred dražljaji, ki bi lahko sprožili napade, in poskrbimo, da uživa tekočo hrano in dovolj tekočine. Prostor in bolnikovo okolico pogosto zračimo in mokro čistimo. Potrebno je pravilno umivanje in razkuževanje rok po vsakem stiku z bolnikom ali njegovimi izločki. Nekatere znake in simptome (nahod, povišana telesna temperatura) lahko omilimo z uporabo zdravil, ki se dobijo v lekarni brez recepta, vendar je že pri sumu na oslovski kašelj najbolje takoj obiskati zdravnika. V primeru potrditve okužbe z bakterijo B. Pertussis je namreč treba hitro in učinkovito ukrepati (predpis antibiotika), s čimer skušamo ne le omiliti in skrajšati potek bolezni, pač pa tudi omejiti njeno širjenje. Pogosto je treba pri osebah, ki so bile v tesnem stiku z obolelim, uvesti kemoprofilakso (zdravljenje z antibiotikom) in izvesti cepljenje.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Bojan Madjar, mag. farm. spec.