SVET

Ministrica za zdravje na Cipru predstavila primer dobre prakse Slovenije pri obvladovanju raka

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je sodelovala na 10. visokem srečanju Pobude malih držav, ki je potekalo med 10. in 12. aprilom v Limassolu na Cipru. Na njem so razpravljali o raku in o vplivu klimatskih sprememb na zdravje.
Skupina moških in žensk stoji v treh vrstah. Vsi so poslovno oblečeni in dobre volje. V ozadju so vidni palma, grmovje in deblo drevesa. Ljudje imajo okoli vratov obešene identifikacijske kartice na modrih trakovih.

Platforma Pobude malih držav je nastala leta 2013 in združuje države evropske regije, članice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki imajo dva milijona ali manj prebivalcev. Gre za platformo, preko katere se članice povezujejo, nagovarjajo težave in si delijo izkušnje glede izboljšanja zdravja v svojih državah. Manjše države imajo namreč podobne specifične politične in ekonomske značilnosti ter zmogljivosti virov. Slovenija se je pobudi pridružila leta 2019. Leta 2022 so države, ki v pobudi sodelujejo, sprejele načrt do leta 2025, s katerim so se zavezale, da bodo  zdravje postavile visoko na politično agendo v svojih državah, zagovarjale interese malih držav v mednarodnem prostoru, spodbujale investiranje v zdravje in blagostanje, vzpostavile platformo za izmenjavo dobrih praks in spremljale napredek.

Letošnjega srečanja so se poleg Slovenije udeležili še predstavniki Andore, Cipra, Estonije, Islandije, Latvije, Luksemburga, Makedonije, Malte, Moldavije, Monaka, Črne gore in San Marina. Osrednji temi sta bili rak (vključno s presejalnimi programi in rakom otrok) ter vpliv klimatskih sprememb na zdravje prebivalcev manjših držav. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je na okrogli mizi z naslovom Premagovanje raka v majhnih državah izpostavila dosežke Slovenije na tem področju. Slovenija ima namreč enega od najstarejših registrov raka v Evropi, ki omogoča sledenje bremena raka že od leta 1961. Predstavila je tudi primere dobre prakse, kot sta obravnava dejavnikov tveganja za pojav raka v primarnem zdravstvenem varstvu in dobro organizirani ter obiskani presejalni programi za raka dojke, materničnega vratu in debelega črevesa.

Prevolnik Rupel je srečanje izkoristila tudi za bilateralni sestanek z namestnico ministra za zdravje Makedonije Majo Manolevo. Pogovarjali sta se o financiranju zdravstvenih sistemov in podpori Slovenije v procesu pristopanja Makedonije v Evropsko unijo ter pri krepitvi zdravstvene nege v Makedoniji.

Popoldne pa se je ministrica sestala še z regionalnim direktorjem evropskega urada SZO, Hansom Klugejem. Pogovor je tekel o rezultatih uspešnega dolgoletnega sodelovanja med SZO in slovenskim ministrstvom za zdravje ter o slovenskem zdravstvenem sistemu.

Drugi dan zasedanja je bilo posvečeno razpravam o zdravju in okolju, predvsem z vidika klimatskih sprememb in s tem povezanimi nujnimi naložbami za krepitev zdravstvenih sistemov. Sodelujoči so se strinjali, da bodo za učinkovit odziv na morebitne prihodnje klimatske in druge krize ključni celovit pristop, sodelovanje civilne družbe in mednarodno povezovanje. Ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel je znova nastopila na okrogli mizi, in sicer v panelu Podnebne spremembe in zdravje: Glavni vplivi in strateške prednostne naloge za ukrepanje v majhnih državah. Spregovorila je o lanskih uničujočih avgustovskih poplavah v Sloveniji in odzivu civilne družbe. Predstavila je še en primer dobre prakse, in sicer smernice Prva pomoč v duševni stiski ob poplavah, ki jih je pripravilo Ministrstvo za zdravje.

Ministrica je posebej izpostavila, da je treba zdravstveni sistem bolje pripraviti na posledice klimatskih sprememb ter hkrati tudi poskrbeti, da se zmanjševanje ogljičnega odtisa zdravstva razume kot del celovite kakovosti. Izpostavila je pomembnost medsektorskega in mednarodnega sodelovanja pri merjenju ogljičnega odtisa zdravstvenih izvajalcev po enaki metodologiji ter priprave ukrepov za zmanjšanje le-tega.

Na koncu je bila podpisana tudi Ciprska ministrska izjava, v kateri so se države med drugim zavezale, da bodo do leta 2026 pripravile strateške usmeritve za odziv na klimatske spremembe v svojih državah.

Srečanje se je zaključilo z ministričinim povabilom v Slovenijo, saj bo prihodnje leto 11. visoko srečanje Pobuda malih držav prvič gostila naša država.

 

 

vir: gov.si