ZDRAVJE

Močne mišice – zdrava hrbtenica

Vsakodnevno sedenje z leti povzroči vse ohlapnejše hrbtne mišice. Če k temu prištejemo še pomanjkanje telesne aktivnosti in vsakodnevni stres, so težave s hrbtenico kmalu del našega vsakdana. Se  temu  lahko upremo?
 

Kako stres vpliva na hrbtenico?
Morda se sliši nenavadno, a duševni in čustveni stres vpliva tudi na hrbtenico. Zakaj? Običajno kri, ki se pretaka skozi vratne in hrbtenične mišice, naleti na le neznaten odpor, toda kadar ste pod vplivom stresa, se določene mišice skrčijo in stisnejo žile. Pri tem vaš vrat in hrbtenica ne dobivata dovolj krvi, bogate s kisikom in hranilnimi snovmi, in vam to sporočata z bolečino. Mišice brez hranil oslabijo in so zato bolj dovzetne za poškodbe.

Kako preprečujemo bolečine v hrbtenici? 
Za zdravo hrbtenico je zelo pomembna naravna in izenačena napetost vseh mišic. Pomembne so redne vaje za krepitev mišic v hrbtu. Gibanje je najboljša zaščita, saj lahko le redna menjava mirovanja in obremenitve omogoča prekrvavitev vretenc in mehkih tkiv hrbtenice, tako da lahko dobijo dovolj hranil in hkrati odstranjujejo odpadne snovi. 
Reaktivne dejavnosti prilagodite svojim sposobnostim, telesni pripravljenosti in letom. Hoja je »poceni«, varna in nezahtevna. Izboljša počutje ter krepi srce in mišice. Tudi (hrbtno) plavanje je zelo priporočljivo. Izogibati se je potrebno dvigovanju (pre)težkih bremen. Pri sedenju je vedno potrebna opora za spodnji, ledveni del hrbtenice. Ko stojite, bodite zravnani in ne preveč mlahavi. Vsekakor je pomembno tudi ustrezno ležišče, saj se morate zavedati, da človek preživi približno tretjino svojega življenja v postelji. 
V večini primerov, ko nas mučijo bolečine v hrbtu, lahko pomislimo tudi na dehidracijo telesa. Večinoma popijemo premalo vode. Zaužiti bi je morali vsaj 2 do 2,5 litra na dan, ob ustrezni mineralni oskrbi. Bolečine v hrbtu se namreč lahko pojavijo zaradi »tanjšanja« z vodo pomanjkljivo prepojenih medvretenčnih ploščic in posledično manjšanja medvretenčnega prostora, kar pa seveda lahko vodi v zdrs medvretenčne ploščice, ukleščenje živčevja (ishias), spazma mišic,… Glavni vzrok, vsaj v 80 odstotkih, je na tak način nastala mišična zategnjenost. Pomembna je tudi prehrana, vnesti je potrebno dovolj vitamina D, kalcija, fosforja in vitaminov B kompleksa.

Kdaj na pregled k zdravniku? 
Za hrbtenico lahko torej ogromno naredite sami. V določenih primerih pa morate obiskati zdravnika: če bolečine trajajo več tednov ali celo mesecev, če so prisotne ponoči, če gre za dolgotrajno jutranjo okorelost, če se bolečine širijo v noge in se pojavlja mravljinčenje  ter oslabelost nog, če čutite težave pri hoji in motnje pri odvajanju seča ter blata.

Kako ravnamo, ko začutimo bolečino?
Ko začutite bolečino v križu, in če gre za akutno bolečino, je najprej potrebno najti ustrezen položaj, v katerem ne boli. Nikakor pa ne mirujte več kot dan ali dva. Vzdrževanje telesne dejavnosti je namreč zelo pomembno, saj zaradi mirovanja postanete okorni, temu pa se prilagodijo tudi mišice in kosti. Izvajajte vaje za raztegovanje in krepitev hrbteničnih mišic in bodite vztrajni! V akutnem obdobju bolečin je koristna masaža z ledom ali hladne obloge, po nekaj dneh pa blago segrevanje (topel tuš, parafin). V lekarni so vam na voljo pripravki za lajšanje bolečin brez recepta, ki vam jih lekarniški farmacevti svetujemo in izberemo na podlagi predhodnega pogovora, lahko pa vam jih predpiše tudi zdravnik. Če so vretenca obrabljena, je smiselno ukrepati v tej smeri in nadomestiti osnovne gradnike sklepov, zmanjšati morebitne vnetne procese ter na tak način preprečiti zlome (npr. glukozamin, hondroitin sulfat, šipek). Ob »poplavi« izdelkov naj vam bo nasvet lekarniškega farmacevta pomembnejše vodilo do boljšega počutja, kot reklame in vedno pogostejše ter agresivno oglaševanje različnih pripravkov. 
Ker je pred vrati pomladna pravljica, naj ne bo več izgovorov za poležavanje, ampak se odpravite na sprehod, razgibajte in učvrstite mišice, sprostite se ter si tako pričarajte trenutke življenja v NE-bolečini!
 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
 
VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTORICA: Barbara Mlinarič, mag. farm. – FOTO: PIXABAY