Pomanjkanje zdravil

Področje farmacije je eno izmed najhitreje razvijajočih in tudi spreminjajočih se industrij, zato ni presenetljivo, da na trg ves čas prihajajo nova zdravila, hkrati pa se nekatera ukinjajo. To se lahko zgodi iz več razlogov.

Čeprav se učinkovitost in varnost zdravil preverjata v predkliničnih in kliničnih fazah preizkušanja, zdravila spremljamo tudi po njihovem prihodu na tržišče, torej med splošno uporabo. Šele takrat ko se zdravila začnejo uporabljati v zelo velikem obsegu, pri nekaj sto tisoč ali nekaj milijonov bolnikov, lahko zaznamo nekatere zelo redke neželene učinke. Ti se zapisujejo in poročajo nacionalnim agencijam (pri nas je to Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke – JAZMP), pa tudi nadnacionalno, na področju Evropske unije se obvešča Evropska agencija za zdravila (EMA). Na podlagi prejetih poročil se opravi ocena tveganja, posledica teh ocen so po navadi dodatna opozorila ali omejitve, včasih pa pride tudi do umika zdravila s tržišča. Zadnji tak primer je bilo zdravilo za zdravljenje težav z želodcem, ki je vsebovalo učinkovino ranitidin.

Vzrok za pomanjkanje zdravil je lahko tudi drugačen. Predvsem v zadnjem času pogosto prihaja do zastojev v dobavi, zato začne na posameznih trgih ali po vsem svetu primanjkovati nekaterih zdravil. V zimi 2019/20 smo imeli težavo z (ne)dobavljivostjo pogosto uporabljanega zdravila (paracetamol) v obliki sirupa, namenjenega zniževanju povišane telesne temperature in/ali lajšanju bolečine pri otrocih. V letošnji zimi nam grozi pomanjkanje zdravila posameznih farmacevtskih oblik, namenjenega za enake težave, a z drugo učinkovino (ibuprofen). Opaža pa se že tudi pomanjkanje enega izmed najpogosteje uporabljenih antibiotikov pri otrocih.

Včasih je umik zdravila s trga preprosto posledica poslovne odločitve proizvajalca. Zadnji tak primer pri nas je bila ukinitev zdravila z verapamilom v obliki 40-miligramskih tablet s takojšnjim sproščanjem.

Kako ravnati v primeru pomanjkanja zdravil, kako lahko pomagamo lekarne in kaj lahko stori pacient?

Če imamo v lekarnah na voljo zdravilo z enako učinkovino, torej podobno zdravilo drugega proizvajalca, vam lahko ponudimo tako zdravilo. Ker gre za medsebojno zamenljiva zdravila, zamenjave ni treba potrditi zdravniku, saj gre za kompetenco magistra farmacije.

Kadar imamo na voljo zdravila s podobno učinkovino, mora odločitev o zdravilu in odmerku sprejeti zdravnik. Pogosto je to bolnikov izbrani zdravnik, včasih pa se odločitev sprejme po dogovoru s specialistom za neko medicinsko področje, npr. kardiologom.

V lekarnah lahko v nekaterih primerih sami izdelamo zdravilo. Primer so zdravila za otroke, kadar ni na voljo industrijsko izdelanega zdravila. V takih primerih skušamo iz učinkovine ali druge farmacevtske oblike zdravila izdelati zdravilo, primerno za uporabo pri otroški populaciji.

Včasih pa zdravilo ni dosegljivo na našem trgu, medtem ko v drugih državah še je. Tak primer je zdravilo verapamil v obliki tablet s takojšnjim sproščanjem. Podobno zdravilo, sicer drugega proizvajalca, zato se drugače imenuje, a ima enako sestavo, lahko dvigne pacient v lekarni v Avstriji ali na Hrvaškem. To je možno le na podlagi zdravniškega recepta, ki ga izbrani zdravnik predpiše na papirni obrazec, saj trenutno farmacevti še ne moremo dostopati do elektronskih receptov drugih držav. Ob dvigu zdravila mora pacient sicer to plačati v celoti, a lahko pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) uveljavlja povračilo stroškov na podlagi vloge, vložene po pošti, ali se osebno zglasi na območni enoti ali izpostavi ZZZS. Priporočljivo je, da se predhodno oglasi v lekarni, kjer izdamo potrdilo o deficitarnosti zdravila.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Bojan Madjar, mag. farm. spec.