Varčevanje – ključen element urejenih osebnih financ
Kakšen odnos imate do denarja – ste njegov gospodar ali suženj? Imate svoje finance pod nadzorom ali trepetate vsakič, ko vstopite v (spletno) banko? Koliko denarja je po vašem mnenju dovolj za finančno varnost?
Odgovori na ta in podobna vprašanja odražajo naš odnos do denarja, ta pa močno vpliva na naše življenje in odnose, zato ni vseeno, kakšen je. Urejene finance denar postavijo na pravo mesto – ne v središče, temveč na obrobje, kjer deluje kot temelj in ne cilj. Prvi korak je nadzor nad porabo denarja, ta pa vodi v postavljanje finančnih ciljev, ki jih dosežemo z varčevanjem in naložbami. Končni cilj je uspešno upravljanje osebnega premoženja.
1. Zakaj si postavljati finančne cilje?
Razlogov je veliko. Najprej zato, da veste, koliko denarja potrebujete za njihovo uresničitev, in nato izračunate, v kolikšnem času jih lahko dosežete. Varčevanje brez cilja je dolgočasno in prav nič motivacijsko. Varčevanje “kar tako” hitro izgubi smisel, kar vas lahko spelje z varčevalne poti. Cilji so lahko različni: zlata rezerva, počitnice, študij, nova kuhinja, avto, stanovanje, pokojnina … Prav cilji vam pomagajo izbirati med različnimi varčevalnimi produkti. Pri kratkoročnih (do enega leta) potrebujete varno naložbo in hitro dostopen denar, kar na primer omogoča varčevalni račun za »zlato rezervo«. Pri srednjeročnih (do pet let) in predvsem dolgoročnih ciljih lahko tvegate več in se za nekaj časa odpoveste dostopu do denarja, odločite se lahko na primer za vlaganje v sklade za čas upokojitve. Pri postavljanju ciljev bodite realni in upoštevajte, na kateri točki svojega življenjskega cikla ste.
2. Varčevalni račun je osnova
Vsakdo bi moral imeti ločen varčevalni račun in nanj redno nakazovati določen del prihodkov (vsaj pet ali deset odstotkov). Denar na varčevalni račun prestavite takoj, ko dobite priliv, ne na koncu meseca po načelu »kolikor ostane«. Za redna nakazila lahko poskrbite s trajnim nalogom. Ko se nabere dovolj za zlato rezervo, lahko presežna sredstva usmerjate tudi drugam. Čeprav z obrestmi ne boste zaslužili (skoraj) nič, ne podcenjujte psihološkega učinka ločenega računa – prihranki so tam bistveno bolj varni. Alternativa varčevalnemu računu sta tudi kuverta ali “šparovček”, vendar pri tem poskrbite za varnost – če večje vsote gotovine hranite doma, razmislite o nakupu sefa.
Varčevalni račun je brezplačen. Če imate spletno ali mobilno banko, lahko denar hitro, preprosto in brezplačno premikate med računi. Praviloma boste plačali le strošek zapiranja varčevalnega računa. Banke določijo minimalno stanje na varčevalnem računu, ki je lahko tudi nekaj sto evrov, preverite tudi, koliko dni mora posamezen znesek odležati na varčevalnem računu (od nič do 31 dni, odvisno od banke ali hranilnice, ponekod to pravilo velja le na bančnih okencih, ne pa v spletni banki).
3. Namenska varčevanja za manj disciplinirane
Če imate težave s finančno disciplino, so namenska ali obročna varčevanja morda prava izbira. Za določeno obdobje, običajno nekaj let, se zavežete, da boste mesečno vplačevali določen znesek, praviloma višji od 20 evrov. Tako ste »prisiljeni« vsak mesec dogovorjeno vsoto dati na stran oziroma vam jo banka trga prek trajnega naloga. Pred sklenitvijo preverite, kaj se zgodi, če bi želeli varčevanje predčasno prekiniti, sredstva delno dvigniti ali če zneska ne bi mogli plačati. Obresti so višje kot pri varčevalnih računih, z višjimi mesečnimi zneski in pravo izbiro varčevanja lahko celo nekaj zaslužite.
4. Alternative priljubljenim depozitom
Čeprav so časi, ko smo za letno vezavo dobili 5-odstotne obresti, že dolgo mimo, večina svoj denar še vedno vlaga prav v depozite. Zakaj? Verjetno iz navade in nepoznavanja alternativ, pa tudi zaradi nezaupanja v sklade in vrednostne papirje. Če imate presežek denarja in ste za zlato rezervo že poskrbeli, razmislite o bolj naprednih načinih vlaganja. Začnete lahko s skladi, kjer potrebujete manj znanja kot recimo za delnice, drage kovine ali kriptovalute. Tudi tveganje je manjše. A ne zaupajte slepo svetovalcem, ki so običajno nič drugega kot – prodajalci. Dobro se pozanimajte o produktih, v katere vlagate, saj vas drugače lahko v prihodnosti močno boli glava.
5. Davek na obresti plačajo le milijonarji
Plačilo davka na obresti iz naslova varčevanj doleti tiste, ki v enem letu na ta način zaslužijo več kot tisoč evrov. Da bi z depozitom dosegli ta znesek, bi morali za 13 mesecev vezati četrt milijona evrov. A vseeno: če vežete depozite za daljša obdobja, se z banko dogovorite za letni pripis obresti, da se vse ne pripišejo letu ob koncu vezave. Čeprav za večino to trenutno ni aktualno, si je dobro zapomniti za v prihodnje, ko nas morda le čakajo višje obrestne mere.
6. Se lahko dobimo osebno?
Če boste povpraševanja o varčevanjih in naložbah pošiljali po elektronski pošti, od zavarovalnic in bank ne pričakujte preveč. Odgovorijo sicer hitro, praviloma še isti dan, a takoj prosijo za osebni sestanek ali vsaj telefonsko številko. Po našem mnenju bi lahko več informacij razkrili po e-pošti, saj osebni obiski vzamejo bistveno več časa, zavarovalnica pridobi še več osebnih podatkov za trženje v prihodnosti, poleg tega smo ob osebnih predstavitvah bolj pod pritiskom, da »se moramo za nekaj odločiti«.
7. Kombinacija varčevanja in zavarovanja – raje ne!
Čeprav boste zavarovalnice spraševali po varčevanjih, se bodo v ponudbo hitro vrinili kombinirani produkti varčevanj z zavarovanji – zelo mogoče brez opozorila prodajalca. Ne zanašajte se na to, da vam bodo predstavljene vse informacije, temveč vprašajte sami. Res je, za to je potrebnega nekaj znanja in časa, a gre za vaš denar, ki ga boste vplačevali leta ali celo desetletja. In ni redko, da so varčevalci ob izteku varčevanja razočarani in jezni, ko ugotovijo, da so bili tudi zavarovani, ali pa predvsem to. Preverite, kolikšen del premij gre v varčevanje in kolikšen v zavarovanje. Še bolje – izberite ločene produkte!
8. Veliki donosi – veliko tveganje
Svetovalci radi govorijo o donosih – velikih in privlačnih. Tako se nam je zgodilo, da je zavarovalni zastopnik predstavljal produkt s 6-odstotnim letnim donosom, ki bi nam po 30 letih vplačevanja omogočil upokojitev z visoko mesečno rento. »Pa je ta donos zagotovljen,« smo vprašali. Svetovalec nas je čudno pogledal in se skremžil: “Ne, seveda ni zagotovljen.” Očitno bi tako mislil le bedak. Ne bodite bedaki – vprašajte, vrtajte in ne podpišite pogodbe, dokler vam ni prav vse jasno. Ne slepite sami sebe, da je “bolje imeti sklenjeno nekaj kot nič”.
Druga past je pohlep. Če vam nekdo obljublja velike donose z malo ali nič tveganja, se verjetno pogovarjate s prevarantom. Za take produkte je značilno, da so zelo »napredni«, težko razumljivi, informacije o produktu niso na voljo, prodajalec pa na vas močno pritiska, da se čim prej odločite.
9. Kdor “ne riskira, ne profitira”?
Vsak zase mora razmisliti, koliko je pripravljen tvegati. Ko svoj denar vložite v finančni produkt, pri katerem donos ni zagotovljen, tvegate, da boste dobili manj, kot pričakujete, ali celo manj, kot ste vložili. Tveganj je več: spremembe tečajev ali obresti, panoga ali regija, v katero vlagate, se ne bo razvijala, kot pričakujete, naložbe ne boste mogli dovolj hitro in ugodno pretvoriti v denar ipd. Tveganje lahko zmanjšate tako, da naložbe razpršite. Najprej poskrbite za osnovno varnost, potem se lahko premikate k bolj tveganim produktom in pričakujete večje donose.
10. Stroški, davki, odkupi
Pri naložbenih produktih podrobno preverite, kakšni so stroški, saj prav ti najbolj vplivajo na končne donose. Kakšni so vstopni in izstopni stroški? Lahko iz naložbe izstopite, kdaj in po kakšnih pogojih? Boste morali plačati davek? Bo družba za upravljanje zaračunavala upravljavsko provizijo? Kaj vse vam bo za hrambo in trgovanje z delnicami zaračunala borznoposredniška hiša? Stroški in nadomestila se lahko skrivajo pod različnimi imeni; tudi če vam zagotovijo, da nečesa ne boste plačali, preverite skupne stroške določenega produkta.
11. Portfelj prilagajajte svojemu življenjskemu ciklu
Ko izberete varčevanje ali naložbo, dela ni konec. Stvari se spreminjajo, produkti, ki jih imate danes, čez dvajset let morda ne bodo več ustrezni. Spremljajte svoj portfelj in ga po potrebi prilagajajte. Ne prepustite se pasivnosti, prav tako ne čustvom – predvsem strahu, črednemu nagonu in pohlepu.
Kdor upravlja svoj denar in načrtuje finančno prihodnost, ima v življenju eno veliko skrb manj. Varčevanja ne jemljite kot skopuštvo in odpovedovanje – če imate osnovne potrebe zadovoljene, vam kakšna materialna stvar manj ne bo škodila, prej nasprotno. V prihodnosti pa si boste lahko izpolnili želje – tudi tiste večje, ki zares vplivajo na kakovost življenja.
VIR: ZPS.SI – AVTORICA: Alina Meško – FOTO: ZPS.SI
