ZDRAVJE

Dajanje zdravil po sondi

Bolnikom, ki zaradi nekega vzroka ne morejo zaužiti hranil skozi usta, lahko ta dovajamo po sondi. V takem primeru običajno tako dovajamo tudi zdravila. Morebiti še bolj kot pri dovajanju hranil se pri dovajanju zdravil po sondi srečamo s številnimi izzivi.

Poznamo različne farmacevtske oblike, a večina zdravil je v obliki tablet ali kapsul, ki niso primerne za neposredno dajanje prek sonde. Pred dajanjem takih zdravil po sondi moramo tablete zdrobiti in kapsule odpreti. Preden se lotimo drobljenja tablet ali odpiranja kapsul, je treba preveriti, ali to lahko storimo, ne da bi vplivali na delovanje zdravila. V številnih primerih namreč to ni možno, ne da bi spremenili učinek in varnost zdravljenja z zdravili. Drobljenje tablet s prirejenim sproščanjem namreč spremeni način sproščanja učinkovine, kar lahko poveča verjetnost za pojav neželenih učinkov in/ali krajši čas delovanja. Namen gastrorezistentnih oblog je običajno zaščititi učinkovino pred kislim okoljem želodca ali sluznico želodca pred draženjem. Tudi v tem primeru s posegom v gastrorezistentno oblogo (drobljenje tablet ali odpiranje kapsul) lahko vplivamo na učinkovitost in/ali varnost zdravljenja z zdravilom.

Pri izzivih dajanja zdravil po sondi je zato ključno sodelovanje strokovnjaka za zdravila, to je magistra farmacije, ki preuči potencialna tveganja ter pomaga pri izbiri najprimernejše terapije. Pri tem se načeloma drži pravila, da ne drobimo tablet ali odpiramo kapsul z gastrorezistentno oblogo ali s prirejenim sproščanjem. Poleg tega je treba upoštevati tudi mesto sonde zaradi presnove in absorpcije zdravilnih učinkovin, interakcije (bodisi zdravil med seboj bodisi zdravil z enteralno formulo) ter dolžino in debelino cevke. Kadar je recimo sonda vstavljena v dvanajstnik (nazoduodenalna sonda) ali tanko črevo (nazojejunalna ali jejunostomalna sonda), se pri učinkovinah, občutljivih za kislo okolje, odločimo drugače kot v primeru nasogastrične ali gastrostomalne sonde.

Če predpisana zdravila niso v primernih farmacevtskih oblikah, skušamo najprej poiskati primernejše, kot so šumeče ali disperzibilne tablete. Na prvi pogled se zdi, da so tekoče farmacevtske oblike (npr. raztopine, suspenzije) idealne za dajanje po sondi, a to vedno ne drži. Treba je upoštevati, da bi se zaradi velike viskoznosti suspenzije lahko zamašila cevka, zato se skušamo v takih primerih s pravilnim načinom priprave (redčenjem) temu izogniti.

Zavedati pa se moramo, da odpiranje kapsul ali drobljenje tablet ne pomeni le tveganja za pacienta. Če za aplikacijo pripravljamo zdravilo, ki vsebuje dražilne ali rakotvorne lastnosti, lahko neposreden stik zdravilne učinkovine s kožo ali sluznico ter vdihavanje prahu ogrožata varnost tako pacienta kot zdravstvenega osebja oz. skrbnikov.

Tudi če presodimo, da z drobljenjem tablet ne bomo bistveno vplivali na zdravljenje bolnika, se lahko srečamo z drugačnimi izzivi. Filmsko obložene ali gastrorezistentne tablete se ne morejo popolnoma zdrobiti, kar poveča tveganje za zamašitev sonde. Zdravila v obliki kapsul se običajno dajejo po sondi z odprtjem kapsule in mešanjem njene vsebine z vodo. Vendar se vsebina gastrorezistentnih kapsul ali tistih, ki vsebujejo granule (zrnca), ne sme drobiti. V tem primeru je treba preveriti, ali je velikost zrnc primerna za premer cevke. Tekočo vsebino mehkih želatinastih kapsul načeloma po predrtju njene ovojnice z iglo izsrkamo z brizgo in nato apliciramo po sondi. Pri tem obstaja tveganje, da pacient ne prejme celotne vsebine iz kapsule oziroma predpisanega odmerka. Druga možnost je, da se kapsula raztopi v topli vodi in aplicira celotna zmes. Pri tem načinu se neraztopljeni del kapsule ne sme aplicirati v sondo, saj jo lahko zamaši.

Kadar nimamo na voljo primernega zdravila z izbrano učinkovino, pa je treba premisliti o možnosti izdelave ustreznega magistralnega zdravila v lekarni ali zamenjavi zdravila s podobno učinkovino, a primerne farmacevtske oblike. V takih primerih je včasih treba v odločitev vključiti zdravnike različnih specialnosti.

Aplikacija zdravil po sondi zahteva tehten premislek, s sabo namreč prinaša številne izzive, zato zahteva sodelovanje različnih strokovnjakov, zlasti zdravnikov, medicinskih sester in farmacevtov, saj je poleg pacientovih potreb nujno upoštevati prednosti in slabosti posameznega zdravila ter razmisliti o obliki in načinu dajanja.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Bojan Madjar, mag. farm. spec.