Hladna veriga
Večino zdravil shranjujemo pri sobni temperaturi, za nekatere pa je ta previsoka, zato jih moramo shranjevati v hladilniku. Shranjevanje v hladilniku opredeljuje temperaturo med 2 °C in 8 °C. Ves čas, dokler zdravila ne prevzamete v lekarni je pod nadzorovanimi pogoji. Od proizvodnje, skladiščenja, transporta in v lekarni imamo zavezo, da te pogoje spremljamo in dokumentiramo. Še posebej je to pomembno pri zdravilih, ki morajo biti na hladnem. Temu pravimo hladna veriga. Za ta zdravila ves čas kontinuirano spremljamo temperaturo in ustrezno ukrepamo, kadar pride do temperaturnega odstopa.
V lekarnah imamo v ta namen tako imenovane profesionalne hladilnike. Ti se razlikujejo od običajnih, gospodinjskih, saj pri njih ne sme prihajati do nihanja temperature, oziroma je lahko to nihanje minimalno. Hladilniki so opremljeni z alarminim sistemom, ki nas z zvočnim signalom opozori, če je hladilnik predolgo odprt. Načeloma te hladilnike prepoznamo že na prvi pogled, njihova vrata so običajno steklena. To omogoča, da si farmacevtski strokovni delavec že od zunaj pogleda kje se nahaja želeno zdravilo in tako zmanjša čas odprtja hladilnika.
Hladilniki so opremljeni tudi s sistemom za neprestalno spremljanje temperature. Temperatura v hladilniku se torej beleži ves čas, 24 ur dnevno, vsaj na nekaj minut in tudi dokumentira. Na ta način imamo vpogled v temperaturo v hladilniku, četudi ni v lekarni nobene osebe, ki bi jo lahko preveril. Sodoben informacijski sistem, bodisi preko spletne strani ali aplikacije na pametnem mobilnem telefonu nam omogoča vpogled v trenutno temperaturo v hladilniku ali za nazaj, četudi smo od lokacije zelo oddaljeni. Poleg tega je sistem opremljen z varnostnim sistemom, ki nas preko sporočila na telefon opozori, če je v sistemu spremljanja temperature prišlo do napake, npr. izpad elektrike, izguba signala, odstop temperature izven varnega območja. To nam omogoča, da pravočasno odreagiramo in ohranimo zdravila v pogojih, ki še omogočajo zahtevano kakovost.
Tako imenovanih temperaturnih odstopov si namreč ne smemo privoščiti. Če temperatura za kratek čas (15 minut) pade za manj kot stopinjo pod 2 °C ali naraste nad 8 °C je še sprejemljivo. V primeru, da je ta temperaturni odstop daljši ali večji, pa damo zdravila v karanteno in za vsako zdravilo posebej pri proizvajalcu preverimo ali se je kakovost ohranila. V primeru negativnega odgovora zdravilu več ne moremo zaupati in ga moramo predati v uničenje.
S prihodom bioloških zdravil na tržišče se je nabor zdravil, ki jih hranimo v hladilniku zelo povečal. Dodaten izziv predstavlja nabavna cena takih zdravil. Če stanejo običajna zdravila v povprečju nekaj evrov ali nekaj deset evrov, pa so cene teh zdravil za nekaj desetkrat ali nekaj stokrat višje. Morebiten odpis zaloge teh zdravil lekarno precej obremeni, saj celokupni znesek kaj hitro doseže tudi več desettisoč evrov.
Upam, da iz napisanega lažje razumemo zakaj imajo lekarne na zalogi le zdravila, ki gredo v promet v dokaj razumnem času in je včasih pač v kateri lekarni treba počakati nekaj ur, da se zdravilo dobavi iz veletrgovine. Kadar pa zdravilo zapusti lekarno, se nahaja v pogojih, v katerih se zunanji pogoji niti ne spremljajo, niti ne dokumentirajo. Zaradi tega teh zdravil lekarna ne more sprejeti in dati naprej v promet, pač pa jih mora predati v uničenje.
