Samomeritev glukoze v krvi
Sladkorna bolezen je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen, za katero je značilna visoka stopnja obolevnosti in umrljivosti. Preko spremljanja koncentracije glukoze v krvi prispevamo k dobri urejenosti glikemije s čimer lahko v veliki meri preprečimo oziroma odložimo pojav kroničnih zapletov na kasnejše obdobje ter tako podaljšamo preživetje bolnika in znatno izboljšamo njegovo z zdravjem povezano kakovost življenja. V skladu s smernicami za zdravljenje sladkorne bolezni je izvajanje samokontrole krvne koncentracije glukoze treba redno izvajati pri bolnikih, ki se zdravijo z inzulinom, lahko pa je koristno tudi pri bolnikih, ki še niso na inzulinu in prejemajo peroralno terapijo, oziroma tudi pri tistih, ki terapije še ne prejemajo.
Določanje krvne koncentracije glukoze ugotavljamo s pomočjo vzorca kapilarne krvi, ki je zmes arterijske krvi, venske krvi, znotrajcelične tekočine (celice počijo med punkcijo kapilar) in intersticijske tekočine, zato je koncentracija glukoze običajno v kapilarni krvi nekoliko višja kot v venski krvi. Vrednost opravljena s samomeritvijo glukoze v kapilarni krvi se torej pričakovano nekoliko razlikuje ob meritve v venski krvi, a ta razlika je običajno zanemarljiva, saj znaša približno 5 %. K pravilnosti dobljenih rezultatov meritev bolj vplivamo s postopkom izvedene meritve, zato je zelo pomembno, da se uporabnik nauči pravilne izvedbe samomeritve.
Najprej si moramo temeljito umiti roke, jih dobro obrisati in osušiti. Umivanje rok je pravzaprav zelo pomemben korak, saj zaradi uporabe majhnega volumna vzorca krvi lahko že minimalna kontaminacija vzorca z najrazličnejšimi tekočinami, ki vsebujejo glukozo, močno vpliva na rezultat meritve. Na dobljeno vrednost tako lahko vplivajo že ostanki sadja ali sadnih sokov na konicah prstov pred vbodom z lanceto, če si bolnik pred izvedbo meritve ne umije rok.
Predvideni del mesta vboda z lanceto, običajno je to blazinica tretjega ali četrtega prsta, razkužimo. V ta namen je zelo priročna uporaba alkoholnih robčkov. Mesto vboda je priporočljivo osušiti s sterilno gazo. Neodstranjen alkohol namreč lahko povzroča večjo zaznavo bolečine ob vbodu, kontaminira vzorec krvi, povzroča hemolizo (razpad) eritrocitov in prepreči tvorbo polne, okrogle kapljice krvi. Zaželeno je, da se mesto vboda redno menja, ker bo zbadanje tako manj boleče, poleg tega pa se v večji meri izognemo zadebelitvi kože in sčasoma njeni neobčutljivosti na različne dražljaje. Ne pozabimo pa tudi na menjavo lancet, saj te lahko ob večkratni uporabi izgubijo ostrino in tako pripomorejo k bolj bolečemu vbodu.
Po vbodu z lanceto prvo kapljico krvi odstranimo s sterilno gazo in počakamo, da se pojavi druga. Prva kapljica krvi zaradi hemolize eritrocitov in prisotnosti tkivne tekočine ter delčkov kože namreč ne odraža dejanske koncentracije glukoze v kapilarni krvi. Vbodnega mesta ne stiskamo zaradi možnosti mešanja krvi s tkivno tekočino, kar spet lahko prispeva k napačnim vrednostim meritve. Če je kapljica krvi premajhna, okolno tkivo prsta nežno masiramo v smeri od dlani h konici prsta ter roko obrnemo navzdol in nanesemo kri na testni trak. Po odvzemu krvi rano ponovno obrišemo z antiseptikom ter prekrijemo s sterilno gazo, dokler se krvavitev popolnoma ne ustavi.
Lističe za merjenje glukoze v kapilarni krvi uporabljamo samo v obdobju njihovega roka uporabnosti. Deklarirano uporabnost testnih lističev zagotovimo s pravilnim shranjevanjem. Vsebnik mora biti ves čas tesno zaprt, da preprečimo dotok zraka, vlage in izpostavljenost sončni svetlobi.
Z vidika napak, ki lahko nastajajo pri sami uporabi glukometra, je izjemno pomembno, da je le-ta čim enostavnejši za uporabo, čemur so se precej približali novejši glukometri. Pri uporabi teh več ni potrebno izvajati kalibracije lističev, saj se je to avtomatiziralo. Glukometri prav tako avtomatsko prepoznajo pretečene lističe ali izpostavljenost testnih lističev neustreznim pogojem shranjevanja, nanos premajhne količine vzorca krvi, nanašanje vzorca krvi pa olajšajo z obarvanim mestom na lističu.
Glukometre, kakor tudi ostale pripomočke (testni lističi, lancete) ponujamo tudi v lekarnah. Če se odločite za nov merilec se posvetujte s farmacevtskim strokovnim osebjem. Predstavimo vam lahko različne tipe merilcev in tako lahko izberete sebi najbolj primernega.
