Zakaj zaupamo zdravilu bolj kot prehranskemu dopolnilu?
Vitamin D je v zadnjem obdobju pogosta tema v medijih. Trg ponuja obilo izdelkov v različnih farmacevtskih oblikah: tabletah, kapsulah, kapljicah, pršilih … Dobimo jih v lekarnah, specializiranih prodajalnah, drogerijah, na spletu. Kljub povečanemu povpraševanju ostaja ponudba obširna in raznolika, zato se marsikomu zastavlja vprašanje, katerega izmed izdelkov izbrati.
Če kje, potem ima pri zdravju kakovost pomembno težo. Toda kako preveriti kakovost? Farmacevtski strokovni delavci se v tem primeru zatečemo k izdelkom, ki so registrirani kot zdravila. V postopku registracije je namreč proizvajalec Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke moral dokazati kakovost, varnost in učinkovitost. Kljub temu da so prehranska dopolnila podvržena živilski zakonodaji, bi vsaj nekaterim naredili krivico, če bi jim pripisovali nizko kakovost. Je pa res, da veljavno stanje predpisov med njimi omogoča velike razlike. Prehranska dopolnila morajo biti varna, kar med drugim pomeni, da ne vsebujejo snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na zdravje ljudi ob dnevnem odmerku. To se vsaj v preteklosti ni vedno potrdilo. Primer so ajurvedski pripravki, ki so pogosto vsebovali težke kovine v višjih koncentracijah.
Kako pa je z informacijami, ki jih proizvajalci prehranskih dopolnil zagotavljajo kupcu? Zanimiva je primerjava opozoril na izdelkih, ki vsebujejo enako obliko vitamina D v obliki zdravila in prehranskega dopolnila. Proizvajalec prehranskega dopolnila kupca ne obvešča o posebnih previdnostnih ukrepih ali prepovedih uživanja. Kvečjemu ga seznani s sestavo, načinom uporabe in priporočljivim odmerkom. Proizvajalec vitamina D3 v obliki zdravila brez recepta uporabnika seznani z nekaterimi previdnostnimi ukrepi (sočasna uporaba z določenimi drugimi zdravili, nekatera bolezenska stanja …) oziroma ga celo opozori, da ga v nekaterih primerih ne sme uživati (hiperkalciemija, huda okvara ledvic …).
Kljub temu da vitamin D3 potrebujemo za delovanje organizma in je precej študij potrdilo ugodne učinke za zdravje (kosti, zob, imunskega sistema …), velja opozoriti, da ni primeren za vsakogar in da je treba upoštevati priporočljive odmerke. Med take primere sodijo posamezniki, ki so nagnjeni k nastajanju ledvičnih kamnov, vsebujočih kalcij. Vitamin D najverjetneje, predvsem v večjih odmerkih, lahko poveča možnost nastajanja tovrstnih kamnov. Tako pridemo do neverjetne situacije, ko proizvajalec zdravila odsvetuje uporabo, medtem ko proizvajalci prehranskih dopolnil tega sploh ne omenjajo. Da je situacija bizarnejša, naj povemo, da vsebuje ena tableta zdravila 1000 IE vitamina D3, ena tableta oziroma kapsula prehranskega dopolnila pa tudi do 3800 IE vitamina D3.
Situacija je glede tega res, milo rečeno, čudna. Namesto da bi pri prehranskih dopolnilih, ki jih lahko kupimo tudi zunaj lekarn, proizvajalci dali več informacij in opozoril, jih je dejansko manj.
V lekarnah ob svetovanju primernega izdelka preverimo tudi stanja, ki pomenijo zadržke za njegovo uporabo. Najmanj, kar lahko naredimo, je, da preprečimo podvajanje odmerkov istih učinkovin oziroma spojin v različnih izdelkih. To ni bilo niti približno storjeno ob telefonski prodaji prehranskega dopolnila z vitaminom D3 v odmerku 3800 IE gospodu, ki že itak vsakodnevno odmerja 1400 IE iste oblike vitamina D3 v obliki zdravila na recept. Še dobro, da se je pred začetkom uporabe prišel posvetovat v lekarno. Zgornji varni dnevni odmerek vitamina D za zdrave odrasle glede na priporočilo evropske agencije za varno hrano (EFSA) in po vseh drugih smernicah je namreč 4000 IE.
